Zmanjševanje povpraševanja na področju iger na srečo se nanaša na strategije, katerih cilj je zmanjšati zanimanje ali udeležbo ljudi pri igrah na srečo. To je v nasprotju z zmanjševanjem ponudbe, ki se osredotoča na omejevanje razpoložljivosti in dostopa do iger na srečo.

Ozaveščanje o zdravju je ključnega pomena za izboljšanje zdravja in dobrega počutja prebivalcev. S sodelovanjem z NVO in izvajanjem različnih ukrepov lahko občine pomembno vplivajo na ohranjanje zdravja prebivalcev v svojih skupnostih.

V znanstveni brošuri Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji (NIJZ, 2018) je navedeno, da je v obdobju od leta 2008 do leta 2015 število obravnav otrok in mladostnikov s končno diagnozo duševne in vedenjske motnje povečalo za 71 odstotkov, število receptov, izdanih za zdravila za zdravljenje duševnih motenj otrok in mladostnikov, pa se je v istem obdobju povečalo za slabih 50%.

1. Izvajanje preventive v šolskem okolju

Stopnje problematičnega igranja iger na srečo so med mladostniki in odraslo mladino nekajkrat višje kot med odraslo populacijo. To sta potrdili tudi dve raziskavi, ki sta jih v Sloveniji izvedli FUDŠ leta 2010 in NIJZ leta 2018.

Intervence za zmanjševanje povpraševanja po igrah na srečo s pomočjo izobraževalnih programov so bile doslej preizkušene predvsem pri otrocih in mladostnikih. Delavnice so pri mladih na splošno povečale ozaveščenost o tveganjih pri igranju iger na srečo in škodi, ki lahko zaradi tega nastane.

2. Medijske kampanje ozaveščanja

Medijske kampanje ozaveščanja o tveganjih pri igrah na srečo in možnih negativnih posledicah za posameznike, njihove družine in skupnost so pomembno orodje za preprečevanje in zmanjševanje škode, ki nastaja s hazardiranjem.

S pomočjo ozaveščanja ljudi seznanimo z informacijami, kako pri sebi ali pri drugih prepoznati znake motnje igranja na srečo. Posameznike, ki se borijo z zasvojenostjo in njihove bližnje, s kampanjami seznanjamo o razpoložljivih virih pomoči in podpore. 

Ozaveščanje s tiskovinami, z uličnimi plakati, oglasi v tiskanih in elektronskih medijih ter oglaševanje na socialnih omrežjih je povezano z velikanskimi stroški. Za nevladne organizacije je to zelo velika ovira, ki je največkrat nepremostljive narave. Ena od prioritet Mestne občine Maribor mora biti izdatnejše sofinanciranje programov nevladnih organizacij, ki delujejo na področju iger na srečo. Prav tako je nevladnikom potrebno omogočiti brezplačno oglaševanje po vseh komunikacijskih kanalih, ki jih uporablja MOM. 

3. Omejevanje oglaševanja, promocije in sponzorstev

Obstajajo razmeroma močni dokazi, da izpostavljenost oglaševanju iger na srečo krepi z igranjem na srečo povezano vedenje. Meta analiza študij opravljenih v zadnjih dveh desetletjih je pokazala na vzročno zvezo, večja izpostavljenost oglasom za igre na srečo je povezana s porastom igranja in s povečanimi stopnjami problematičnega igranja.

4.  Uvedba vstopnine za mlade do 25. leta starosti

Eden od ukrepov za zmanjšanje privlačnosti igralniških iger za mlade je uvedba vstopnine za vse, ki še niso napolnili 25 let starosti. To je lahko zelo primeren ukrep za preprečevanje in zmanjševanje škode, saj so mladi po vseh raziskavah daleč najbolj ogroženi del populacije.

Uvedba vstopnina oz. pristojbine je lahko zelo pomemben dejavnik pri omejevanju igranja, saj pri mladih dramatično zmanjša privlačnost igralniških iger na srečo. Vendar pa bi ob plačilu vstopnine moral igralec dobiti le vstopnico in čisto nič drugega. Če je namen vstopnine zaščita ranljivih skupin prebivalstva (mladi, revnejši sloji, priseljenci…), potem ne bi smeli dopustiti, da igralnica (salon) vstopnino poravna sama, tako da igralcu podari žetone, kredite , bonuse ali kakšno drugo blago oz. storitev v višini plačane vstopnine.

Institut vstopnine so včasih uporabljale mnoge  slovenske igralnice, toda hkrati so igralce tudi močno stimulirale. V mariborski igralnici je igralec za plačilo vstopnine v višini  170 avstrijskih šilingov dobil žetone v vrednosti 200 šilingov.  Teh žetonov ni bilo mogoče zamenjati na blagajni ali za mizami, igralec je moral z njimi igrati.

Pri tako strukturirani vstopnini je na delu marketing, ki s svojimi izumi za stimuliranje igralcev izniči osnovni namen pobiranja vstopnine, to pa je pristojbina za dostop k igranju igralniških iger.

Singapurski zakon o nadzoru igralnic iz leta 2018 od državljanov ali stalnih prebivalcev zahteva, da igralnici plačajo dnevno pristojbino v višini 100 singapurskih dolarjev (69€) ali letno članarino v višini 2.000 SGD (1.377€).  (Christensen, 2019)