Najočitnejša negativna posledica igranja na srečo je finančna škoda, saj se pojavi najprej. Uničene finance lahko v naslednji fazi učinkujejo kot katalizator nastanka številnih drugih težav. Večina igralcev na srečo, ki so ustvarili izgube, si prizadeva te izgube sanirati. Zaradi zgrešenih predstav o igrah na srečo si skušajo svoje izgube na žalost povrniti z nadaljnjim igranjem, kar pa vodi le v dodatno poglabljanje že ustvarjene izgube.
Podatki iz različnih študij kažejo, da problematični in zasvojeni igralci zagotavljajo nesorazmerno velik delež realizacije in dobičkov od iger na srečo. Običajno okrog 30 odstotkov prebivalstva iger na srečo ne igra, 60 % ljudi, ki igrajo, poskrbi za 40 % realizacije, preostalih 10 odstotkov pa prispeva 60 odstotkov realizacije iger na srečo.
Nekatere raziskave so pokazale, da kar do 60 % prihodkov od iger na srečo izvira od problematičnih igralcev (Egerer et al., 2018; House of Lords, 2020).
Enak delež (60%), ki ga prispevajo problematični igralci, navaja tudi ameriška antropologinja Natasha Dow Schüll v knjigi Addiction by Design (2012). Ta izjemna knjiga je rezultat 15 let poglobljenega študija, ki ga je avtorica namenila igralnim avtomatom v Las Vegasu.
V študiji iz leta 2016 kanadska raziskovalca R. Williams in R. Wood navajata, da 1 do 4 odstotki problematičnih igralcev prispevajo do 50% prihodkov od iger na srečo.
In še ena študija: zgornjih 10 % najbolj zagretih igralcev poskrbi za 61 % prihodkov miz in igranlih avtomatov v igralnicah. (Earl Grinols, 2009)Slovenski raziskovalci so opravili nekaj študij s področja iger na srečo, v njih pa se avtorji doslej niso ukvarjali z ocenami, kolikšen delež realizacije iger na srečo je moč pripisati škodljivemu (problematičnemu) igranju. Za potrebe te Strategije si lahko pomagamo s številkami, ki smo jih pri svojem delu z uporabniki, ki pri nas iščejo pomoč, pridobili sami.
Naš zavod Etnika upravlja s spletnim portalom Mladi hazarder (www.mladihazarder.si). V okviru brezplačnih oblik pomoči na spletišču nudimo uporabnikom tudi brezplačne psihoterapije, ki jih s pomočju zunanjih strokovnih delavcev izvajamo v Mariboru in v Ljubljani. Od začetka leta 2020 do konca marca 2024 se je v program terapij prijavilo 167 oseb starosti 16-57 let (𝐱̅ = 30,5).
Z anketiranjem uporabnikov smo ugotovili, da je teh 167 oseb za igre na srečo doslej zapravilo skupno 7,3 milijona evrov oz. vsak med njimi v povprečju po 43.700 evrov. 16 odstotkov vsega zaigranega denarja predstavljajo hazarderski dolgovi, ki znašajo 1,2 milijona evrov, ustvarilo jih je 84% vseh anketiranih uporabnikov v programu terapij.
Na vprašanje, kakšen je bil najvišji dnevni znesek zaigranega denarja, je 16 odstotkov naših uporabnikov poročalo, da so v enem dnevu zaigrali zneske med 5 in 9 tisoč evri, nadaljnjih 12% uporabnikov pa poroča o zaigranih dnevnih zneskih med 10 in 60 tisoč evri.
