FORMIRANJE MESTNEGA POSVETOVALNEGA TELESA ZA IGRE NA SREČO
Glede na dosedanje slabe izkušnje z odločitvami mestne politike na področju igralniških iger v mestu, bi bilo nujno potrebno vzpostaviti sistemsko rešitev tega problema.
Mesto Maribor oziroma v njegovem imenu mestni svet naj formira Odbor za igre na srečo, ki je posvetovalno telo mestnega sveta MOM. Takšen organ je potreben iz več razlogov:
• Pridobivanje potrebnih podatkov: Strokovno telo pridobiva za izvajanje analiz podatke s strani koncesionarjev in Ministrstva za finance. Ti podatki so ključni za sprejemanje informiranih odločitev v zvezi z igralniško dejavnostjo na področju mesta, v perspektivi pa tudi v regiji.
• Izvajanje raziskav in analiz: Strokovno telo izvaja (naroča) raziskave in analize o vplivu iger na srečo na javno zdravje v Mariboru, podaja ocene povzročene škode in s tem povezanih stroškov.
• Oblikovanje na dokazih temelječih stališč: S pomočjo pridobljenih podatkov in izvedenih raziskav/analiz strokovni organ oblikuje svoja mnenja in priporočila o ukrepih za zmanjšanje negativnih vplivov igralniških (in drugih) iger na srečo na javno zdravje v mestu. Ta stališča so podlaga za sprejemanje odgovornih in premišljenih odločitev s strani mestne politike.
• Spremljanje zakonodaje in trendov: Strokovno telo spremlja trende na področju iger na srečotako doma kot v tujini. To lokalni skupnosti omogoča pravočasno odzivanje na morebitne spremembe in zagotavljanje skladnosti z najnovejšimi dognanji in izkušnjami.
Formiranje takšnega strokovnega telesa bi predstavljalo pomemben korak k sistemskemu reševanju problematike vpliva igralniških iger na javno zdravje v Mariboru.
Istočasno bi tak organ lahko mestu zagotovil dostop in vpogled v »črno skrinjico«(ang. black box) anonimiziranih podatkov industrije igralniških iger na srečo v mestu in regiji. V Avstraliji, ZDA, Veliki Britaniji in drugod so ti podatki javno dostopni na spletu, nanje lahko naletimo tudi v različnih študijah in novinarskih prispevkih. V nekaterih državah (npr. Nemčija, Švica, Švedska) imajo prireditelji iger na srečo zakonsko obvezo, da svoje podatke delijo za potrebe raziskovanja (Daria Ukhova et al, 2022).
Brez vpogleda v »črno skrinjico« s podatki o poslovanju koncesionarjev ni možno izvajati analiz in kovati strategij, onemogočena pa je tudi kvalitetna in na podatkih temelječa javna razprava, ki je pomembna za javno zdravje v lokalni skupnosti in državi.
Strokovno posvetovalno telo bi moralo obvezno delovati izključno v interesu javnega zdravja in nikakor ne v želji po maksimiranju občinskih prihodkov iz igralniških koncesij.
Mandat članov Odbora za igre na srečo naj bo enak mandatu župana in mestnih svetnikov in naj traja štiri leta. Sestavljajo naj ga strokovnjaki s področja zdravstva in sociale: predstavniki CSD, ZD MB, Psihiatričnega oddelka UKC MB, psihologi, psihiatri in psihoterapevti, ki delajo s hazarderji, zainteresirani nevladni sektor itd. V Odboru za igre na srečo ne sme biti predstavnikov politike in predstavnikov industrije iger na srečo.
Odbor naj vsaka tri leta, po potrebi pa tudi prej, sestavi oceno tveganjna področju iger na srečo v lokalni skupnosti. Podlaga za oceno tveganj so podatki pridobljeni z raziskavami razširjenosti problematičnega igranja na srečo v lokalni skupnosti, podatki o poslovanju koncesionarjev ter druge analize stanja (varnostna tveganja, bankroti, kriminal, samomori…).
