Raziskave kažejo, da pri igrah na srečo, podobno kot pri alkoholu in tobaku, varna raven igranja na srečo morda sploh ne obstaja. Avstralska študija, ki temelji na obsežnih, nacionalno reprezentativnih raziskavah v Avstraliji, Kanadi, na Finskem in Norveškem, je ugotovila, da je igranje na srečo na katerikoli ravni lahko povezano z nastajanjem škode. Več kot je izgubljenega denarja, večje je tveganje za nastanek škode.
Kot nekoč pri alkoholu, zdaj tudi na področju iger na srečo prihaja do redefinicije problema in pristopov k obravnavi problematike. Ne opazujemo več le posameznika, ki igra na škodljiv (problematičen) način, ampak se preučuje širša slika. Ocenjuje se škoda, ki jo povzroči igranje na katerikoli ravni, pri tem pa se upošteva vse negativne vplive na posameznika, njegove bližnje, na skupnost in celotno družbo.
V avstralski zvezni državi Viktorija so v študiji iz leta 2016 ugotovili, da 85% vse nastale škode zaradi iger na srečo prispevajo igralci z nizkim in zmernim tveganjem za razvoj težav, le 15% pa prispevajo problematični igralci. Leto kasneje (2017) so z novo študijo skušali analizirali tudi, koliko država Viktorija pridobi z igrami na srečo in kolikšni so stroški negativnih posledic igranja. Izračuni so pokazali, da so skupni davčni prihodki od iger na srečo znašali 1,6 milijarde AUD (0,91 milijarde EUR), medtem ko so ocenjeni družbeni stroški znašali 7 milijard, kar pomeni neto primanjkljaj v višini 5,4 milijarde.
V Viktoriji so identificirali tudi sedem dimenzij škode, ki jih igre na srečo povzročajo posameznikom in njihovim družinam. Te vključujejo finančno škodo, vpliv na medčloveške odnose, zdravje, delo ali študij, čustveno ali psihološko škodo, kulturno in skupnostno škodo ter vpliv na pojave kriminala.
Škode ne občuti le oseba, ki igra na srečo, ampak tudi “drugi prizadeti “. Za osebe, ki igrajo na srečo z visokim tveganjem, se ocenjuje, da njihovo igranje neposredno vpliva v povprečju še na šest drugih oseb. To so njihovi partnerji, otroci, starši, sorojenci, prijatelji in sodelavci.
Finančna škoda
Najočitnejša negativna posledica igranja na srečo je finančna škoda, saj se pojavi najprej. Uničene finance lahko v naslednji fazi učinkujejo kot katalizator nastanka številnih drugih težav. Večina igralcev na srečo, ki so ustvarili izgube, si prizadeva te izgube sanirati. Zaradi zgrešenih predstav o igrah na srečo si skušajo svoje izgube na žalost povrniti z nadaljnjim igranjem, kar pa vodi le v dodatno poglabljanje že ustvarjene izgube. Podatki iz različnih študij kažejo, da problematični in zasvojeni igralci zagotavljajo nesorazmerno velik delež realizacije in dobičkov od iger na srečo.
Nekatere raziskave so pokazale, da kar do 60 % prihodkov od iger na srečo izvira od problematičnih igralcev. Enak delež (60%), ki ga prispevajo problematični igralci, navaja tudi ameriška antropologinja Natasha Dow Schüll v knjigi Addiction by Design (2012). Ta izjemna knjiga je rezultat 15 let poglobljenega študija, ki ga je avtorica namenila igralnim avtomatom v Las Vegasu.
V neki drugi študiji iz leta 2016 kanadska raziskovalca R. Williams in R. Wood navajata, da 1 do 4 odstotki problematičnih igralcev prispevajo do 50% prihodkov od iger na srečo. In še ena študija: zgornjih 10 % najbolj zagretih igralcev poskrbi za 61 % prihodkov miz in igranih avtomatov v igralnicah.
Samomorilnost Za težave povzročene z igrami na srečo sta značilni nadpovprečno velika prisotnost razmišljanja o samomoru ter najvišje stopnje izvedenih samomorov med vsemi oblikami zasvojenosti. Švedska študija je pokazala, da je pri ljudeh z motnjo iger na srečo verjetnost samomora petnajstkrat večja kot v splošni populaciji (Karlsson in Håkansson, 2018).
Z analizo samomorov med odraslimi osebami v obdobju 2009-2016 so v avstralski Viktoriji ugotovili, da je kar 4,2% vseh samomorov v državi moč dokazljivo povezati z igrami na srečo. Z igrami na srečo povezana samomorilnost med odraslimi v Viktoriji znaša 5,13 samomora na milijon prebivalcev.
V avstralski zvezni državi Viktorija so v študiji iz leta 2016 ugotovili, da 85% vse nastale škode zaradi iger na srečo prispevajo igralci z nizkim in zmernim tveganjem za razvoj težav, le 15% pa prispevajo problematični igralci.Leto kasneje (2017) so z novo študijo skušali analizirali tudi, koliko država Viktorija pridobi z igrami na srečo in kolikšni so stroški negativnih posledic igranja. Izračuni so pokazali, da so skupni davčni prihodki od iger na srečo znašali 1,6 milijarde AUD (0,91 milijarde EUR), medtem ko so ocenjeni družbeni stroški znašali 7 milijard, kar pomeni neto primanjkljaj v višini 5,4 milijarde.
