OBLIKE NEPOSREDNEGA ODLOČANJA V LOKALNI SKUPNOSTI
Naš pravni red predvideva raznovrstne oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v lokalnih skupnostih. Med bolj formaliziranimi so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. Občanom omogočajo neposredno udeležbo v procesu oblikovanja predlogov in odločanja o najpomembnejših pravnih aktih in drugih odločitvah na lokalni ravni.
Samouprava prebivalcev v lokalni skupnosti predvideva, da se temeljne in najpomembnejše odločitve ne sprejemajo samo posredno preko predstavnikov v organih lokalne skupnosti (mestni ali občinski svet), temveč jih neposredno predlagajo in sprejemajo tudi prebivalci sami.
Pravica do neposrednega sodelovanja prebivalcev pri odločanju o najpomembnejših vprašanjih v lokalni skupnosti neločljiv del ustavne pravice do lokalne samouprave. Ustavna podlaga za neposredno sodelovanje državljanov pri izvrševanju (tudi lokalne) oblasti so zlasti 1. in 9. člen, drugi odstavek 3. člena ter 44. člen Ustave, ki opredeljujejo načine izvrševanja oblasti in sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Te oblike odločanja podrobneje urejata Zakon o lokalni samoupravi ter statut Mestne občine Maribor.
Lokalna demokracija je splet neposrednega odločanja prebivalcev in predstavniške demokracije. Če ni neposrednega odločanja prebivalcev na lokalni ravni, ni mogoče govoriti o lokalni samoupravi.(Vlaj, 2004)
Za potrebe odločanja o soglasjih za igralniško dejavnost je »Zbor občanov in občank« povsem neprimerna oblika odločanja. Skladno s statutom MOM lahko zbor veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude in stališča le v primeru, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivk in volivcev z območja Mestne občine Maribor. Ker takšnega števila volivk in volivcev (cca 4.400) ni mogoče zagotoviti v nobenem primeru, in ker igralnica ni zadeva le ene ali dveh krajevnih skupnosti, ampak celotne občine, je ta oblika odločanja neprikladna in tako povsem neuporabna.
Tudi ta možnost je za neposredno odločanje neživljenjska in nepraktična, saj bi z uporabo tega orodja skušali razveljaviti že sprejeto odločitev mestnega sveta o podelitvi soglasja za igralniško dejavnost. Ker se v primeru podajanja soglasij igralnicam in igralnim salonom odloča o pomembni zadevi s številnimi negativnimi vplivi na javno zdravje in okolje, bi bilo smiselno in do skupnosti odgovorno le predhodno pridobivanje mnenj prebivalcevlokalne skupnosti.
Igralnice in igralni saloni povzročajo vrsto negativnih eksternalij, zato je primerno, da do odločitve o podelitvi soglasja za igralniško dejavnost pride s širokim konsenzom. Daleč najbolj primerna oblika neposrednega odločanja pa je referendum.
V primeru, da bi se lokalna skupnost o podelitvi soglasja za igralniško dejavnost želela odločati z referendumom, bi nastopile resne težave, razlago katerih navajamo nekoliko kasneje.
Za demokratičnost neke države je bistvenega pomena, da je demokracija zavarovana in deluje v najmanjših enotah, to je v lokalnih skupnostih. (Vlaj, 2006)
