Podpri Strategijo za preprečevanje in zmanjševanje škode, ki jo povzročajo igre na srečo!

Peticijo lahko podpiše vsak polnoleten prebivalec Slovenije.

Do konca meseca februarja želimo zbrati najmanj 3.000 podpisov podpore peticiji, zato jo podpiši zdaj!

Strategija preprečevanja in zmanjševanja škode zaradi iger na srečo je z nekaj manjšimi prilagoditvami uporabna za katerokoli lokalno skupnosti v Sloveniji.

Predstavitev problema:

Raziskava Nacionalnega Inštituta za javno zdravje (NIJZ, 2018) je odkrila, da v populaciji prebivalcev starih 15-64 let igre na srečo igra skoraj vsak peti, med temi, ki igrajo, pa jih 4,3 % kaže izrazite znake zasvojenosti z igrami na srečo. Še posebej zaskrbljujoč je podatek o razširjenosti zasvojenosti med mladimi igralci iger na srečo. V starostni skupini 15-19 let je delež zasvojenosti znašal okrog 19 odstotkov, kar je skladno z rezultati domačih in tujih raziskav. 

Ena izmed tujih študij navaja, da prekomerno igranje ene osebe prizadene še šest drugih oseb, ki so blizu igralcu.

Industrija iger na srečo se vseskozi inovira, igre postajajo vse hitrejše in vse bolj manipulativne, s tem pa tudi vse bolj nevarne za naše zdravje. Ponudniki iger na srečo v nenehnem iskanju rasti dobičkov vključujejo tudi umetno inteligenco in algoritme, naša zakonodaja pa tem spremembam ne sledi.

In kje v tem trenutku nahajamo?

Slovenija je brez nacionalne politike o preprečevanju in zmanjševanju škode, ki jo povzročajo igre na srečo.  S to problematiko se ne ukvarjajo niti občine, saj je povsem neupravičeno razširjeno prepričanje, da je to izključno naloga države.

Od veljavnih dokumentov je na voljo le Zakon o igrah na srečo iz leta 2010, ki ne vsebuje sistemske politike za preprečevanje škode, ki nastaja v družbi.

Država bi morala z ukrepi takoj zaščititi najbolj ranljive med nami, predvsem so zaščite potrebne mladoletne osebe,  odrasla mladina, zasvojeni z igrami na srečo in druge ranljive skupine.

Kako pristopiti k reševanju tega problema?

Države urejajo področje iger na srečo na dva načina: z modelom odgovornega igranja (Responsible Gambling) ali kot zadevo javnega zdravja.  Pri prvem odgovornost za morebitno škodo nosi igralec, ki mora svojo igro prilagoditi  svojim zmožnostim. Igralnice nudijo informacije o igrah, opozorila o tveganjih in orodja za samoomejevanje, kar v praksi pomeni prelaganje odgovornosti z države in koncesionarjev na igralce. Ključni cilj tega modela je preprečiti spremembe zakonodaje ter ohraniti dobičke koncesionarjev in ugoden učinek na javne finance. Ta model se je izkazal za popolnoma neučinkovitega, na kar je opozorila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). V svojem sporočilu za javnost ugotavlja, da dosedanji ukrepi za zaščito prebivalstva pred škodljivimi posledicami iger na srečo ne učinkujejo in da so potrebne spremembe. Državam priporoča ukrepe, ki vključujejo ukinitev oglaševanja in promocij, obvezno omejevanje izgub ter omejitve v zvezi z dostopom in razpoložljivostjo iger na srečo. Priporoča torej javnozdravstveni pristop.

Javnozdravstveni pristop obravnave problematike iger na srečo daje prednost preprečevanju škode, torej zdravju pred ugodnimi fiskalnimi učinki dejavnosti. Odgovornost za nastalo škodo se razdeli med vse deležnike, vključno z državo in lokalnimi skupnostmi.  Cilj tega pristopa je omejevanje dostopnosti in omejevanje porabe denarja za igre na srečo, koristna posledica takega ravnanja pa je preprečevanje in zmanjševanje škode. Gre za pristop, ki se je za uspešnega že izkazal pri alkoholu in tobaku. Ta model vključuje tudi ali omejevanje ali pa popolno prepoved oglaševanja ter redno spremljanje pojavov zasvojenosti in drugih škodljivi posledic igranja na srečo.