1. Javnozdravstveni pristop k obravnavanju škode, ki nastaja zaradi iger na srečo, se osredotoča na preprečevanje in zmanjševanje negativnih posledic iger na srečo pri posameznikih, družinah in v skupnosti. Eno od ključnih spoznanj, ki so pripomogla k razvoju tega pristopa je, da škode ne občutijo le posamezniki, ki so opredeljeni kot osebe z motnjo igranja na srečo. Škodljivo igranje na srečo ene osebe prizadene še šest drugih oseb. Mednje sodijo njihovi partnerji, otroci, starši, sorojenci, prijatelji, sodelavci, pa tudi skupnost.

2. Škoda, ki nastaja zaradi iger na srečo, je v družbi neenakomerno porazdeljena. Ženske pogosteje občutijo škodo, ki nastaja zaradi igranja na srečo drugih. Škodljive posledice hazardiranja se pogosteje pojavljajo skupaj z ekonomsko prikrajšanostjo in neenakostmi na področju zdravja, kot sta slabše duševno zdravje in nezdravo uživanje alkohola.

3. S skoraj sedmimi igralnimi avtomati na tisoč prebivalcev je Maribor po obremenjenosti daleč nad slovenskim povprečjem, ki znaša 3,5 avtomata na tisoč prebivalcev. Po svojem potencialu za zasvajanje so igralni avtomati na prvem mestu med vsemi igralniškimi igrami. V mariborski regiji ustvarijo igralni aparati okrog 90 odstotkov realizacije vseh igralniških iger. Zaradi zasičenosti s ponudbo bi mesto moralo sprejeti moratorij na nadaljnje širjenje igralniških kapacitet in nadaljne povečevanje števila igralnih avtomatov v lokalni skupnosti.

4. Po naši oceni so igralci s prebivališčem v Mariboru v letu 2019 prispevali med 88 in 133 tisoč obiskov štirih igralniških objektov v mariborski regiji. Pri igranju na srečo v treh igralnih salonih in eni igralnici so izgubili med 7 in 11 milijonov evrov.

5. Po raziskavi NIJZ iz leta 2018, v kateri so vzorčili prebivalce od 15-64 let starosti, je ugotovljeni delež oseb z izrazitimi znaki zasvojenosti z igrami na srečo za Podravje znašal 4,8%. To pomeni, da je v času izvajanja raziskave v Mariboru živelo 3.462 oseb z znaki zasvojenosti.

6. Obstajajo številni ukrepi za preprečevanje škode. Najboljše rezultate dajejo ukrepi omejevanja ponudbe in dostopa (obratovalni čas, omejitve števila obiskov, dvig starostne meje…) in ukrepi za zmanjševanje povpraševanja (preventiva, medijske kampanje, omejitve oglaševanja…).

7. Na področju zmanjševanja škode mora mesto poskrbeti za takojšen in enostaven dostop do brezplačnih oblik pomoči za vse, ki pomoč iščejo zase ali za svoje bližnje. Mesto naj v primerni meri podpre specializirane programe NVO s področja iger na srečo ter nameni dodatna sredstva javnim programom, pri katerih se strokovni delavci srečujejo z motnjo igranja na srečo.

8. Strokovnjakom s področju zdravja in sociale v lokalni skupnosti se priporoči, da v svoje intervjuje s pacienti/uporabniki vključijo tudi vprašanja o igranju iger na srečo. Na nivoju mesta (in regije) se skuša zbirati podatke o primerih samomorov, ki jih je moč neposredno povezati z igranjem na srečo. Vsi zbrani podatki se stekajo na eno mesto, v npr. lokalno izpostavo NIJZ.

9. S sprejetjem Strategije mesto Maribor uveljavlja sodoben javnozdravstveni pristop k obravnavi iger na srečo in postaja prva slovenska občina s takšnim modelom. Strategija predstavlja strokovno podlago za urejanje področja iger na srečo v lokalni skupnosti in osnovo za razvoj premišljenih in učinkovitih politik ter ukrepov na tem področju.

10. O vseh vprašanjih, ki se nanašajo na področje iger na srečo v lokalni skupnosti, odloča mestni svet Mestne občine Maribor, kot najvišji organ odločanja v mestu.

11. Mestni svet ustanovi Odbor za igre na srečo, ki je posvetovalno telo mestnega sveta zavprašanja iger na srečo. Sestavljajo ga strokovnjaki s področja zdravja, sociale, varnosti, šolstva in civilne družbe. V odboru ni predstavnikov politike in predstavnikov industrije igerna srečo. Sredstva za delovanje odbora zagotovi MOM. Odbor ima vlogo opazovalnice (observatorija) za področje iger na srečo.

12. Odbor izdela vsaka tri leta, po potrebi pa sproti, oceno tveganj na področju iger na srečo v lokalni skupnosti. Podlaga za oceno tveganj so podatki pridobljeni z raziskavami razširjenosti problematičnega igranja na srečo v lokalni skupnosti ter druge analize stanja (varnostna tveganja, bankroti, kriminal, samomori…).

13. Odbor pridobiva podatke s področja iger na srečo (realizacija, število gostov, razmerje domači-tuji gosti…) tudi od lokalnih ponudnikov igralniških iger na srečo (salon, igralnica…), pa tudi od pristojnih ministrstev.

14. MOM s posebnim Odlokom o regulaciji iger na srečo določi pravila za prirejanje igralniških iger na srečo na svojem območju. Namen odloka je zaščita prebivalev mesta in ranljivih skupin pred zasvojenostjo ter drugimi škodljivimi vplivi igralništva. Z odlokom se lahko določi krajši obratovalni čas igralniških enot na področju občine, omeji se lahko najvišje število mesečnih obiskov igralniških enot za osebe s prebivališčem v Mariboru, lahko se zviša zahtevana minimalna starost za vstop v igralniški objekt, lahko se uvede vstopnina za mlajše od 25. leta ipd.

15. Pomemben cilj odloka je tudi zagotavljanje transparentnosti in predvidljivosti vseh postopkov na področju iger na srečo. Z odlokom se določi minimalna oddaljenost igralniškega objekta od občutljivih mest (izobraževalne ustanove, zdravstveni domovi, ambulante, CSD, verske ustanove ipd.), ki naj znaša 500 m zračne linije. Prav tako se z odlokom določi, da vsak zaprositelj soglasja za izvajanje igralniške dejavnosti najmanj 3 do 5 mesecev pred vložitvijosvoje vloge na Ministstvo za finance s projektom obvezno seznani MOM in mestni svet.

16. Pred razpravo v mestnem svetu o podelitvi ali odreku soglasja za opravljanje igralniške dejavnosti se v lokalni skupnosti o tem vprašanju izvede obvezen posvetovalni referendum.

17. Mesto v »Odloku o regulaciji iger na srečo« navede nabor ukrepov, ki jih je mogoče izvrševati takoj. Vsi ostali ukrepi, ki presegajo diskrecijsko pravico lokalne skupnosti ali bi bili v neskladju z obstoječo zakonodajo, se kot prioritetni cilji za naslednje obdobje zapišejo v Strategiji in postanejo predmet lobiranja pri centralni oblasti. Srednjeročni cilj je, da na tem področju pride do prenosa dela oblasti na regije in lokalne skupnosti. Centralna oblast mora ohraniti ključno vlogo pri podeljevanju koncesij. Prenos te pravice na lokalne oblasti bi bil škodljiv, saj bi prinesel izjemna korupcijska tveganja.

18. Z odlokom se uredi tudi financiranje programov nevladnih in drugih organizacij, ki na področju iger na srečo izvajajo preventivne aktivnosti in nudijo brezplačno pomoč ter podporo iskalcem pomoči. Financiranje se uredi na način, da se z odstotkom veže na realizacijo iger na srečo v lokalni skupnosti (regiji?), ali pa na koncesijsko dajatev, ki jo iz naslova izvajanja igralniške dejavnosti prejema proračun mesta.