VPLIV LOKALNE SKUPNOSTI NA REGULIRANJE IGRALNIŠKIH IGER NA SVOJEM OBMOČJU
Slovenska zakonodaja, ki ureja področje posebnih iger na srečo (igralniških iger), je lokalni skupnosti namenila pomembno vlogo. Ta pride v polnosti do izraza v postopku podeljevanja koncesije za igralniško dejavnost. Lokalna skupnost sama odloča ali bo na svojem območju dovolila opravljanje igralniške dejavnosti ali ne. Postopek odločanja o podelitvi ali odklonitvi soglasja se uredi v pravnih aktih lokalne skupnosti.
Centralna oblast je torej pomemben del pristojnosti s področja reguliranja iger na srečo prenesla na lokalno skupnost. Le-ta ima na svojem območju ekskluzivno pravico odločanja o novih koncesijah za izvajanje igralniške dejavnosti. To je tudi najbolj razumna in pravična odločitev. Nihče v državi namreč ne bi smel imeti pravice do vsiljevanja nevarnih produktov, kot so igralniške igre, lokalnim skupnostim, ki si tega ali ne želijo ali pa dejavnost dopuščajo, pri tem pa je zasičenost s tovrstno ponudbo že dosežena ali celo presežena.
Če je v postopku podeljevanja nove koncesije za igralniško dejavnost vloga lokalne skupnosti ključna, pa je ta veliko manjša v postopku podaljševanja koncesije. Prireditelji s koncesijo za igralnico ali igralni salon veljavnost koncesije podaljšujejo vsakih pet let.
Če lokalna skupnost ugotovi, da se zaradi negativnih vplivov igralniških iger na skupnost, kot so zasvojenost, pranje denarja, kriminal, bankroti, samomori in prostitucija, več ne strinja z opravljanjem igralniške dejavnosti na svojem območju, o svoji prihodnosti več ne odloča sama. Odločitev o podaljšanju koncesije je izključno v pristojnosti vlade.
Lokalna skupnost lahko sicer vlado, kot pristojni organ, poskuša prepričati s svojimi razlogi proti nadaljevanju koncesije, vendar ta stališča za vlado niso zavezujoča.
Pri tem je ključnega pomena poudariti, da so podlaga za politične in družbene razprave s področja iger na srečo lahko le ugotovitve, ki temeljijo na dejstvih in številkah. Do relevantnih in z dokazi podprtih stališč pa je mogoče priti le na en način: z budnim spremljanjem vplivov igralništva na lokalno prebivalstvo in okolje.
V ta namen bi morala lokalna skupnost redno izvajati različne analize, predvsem pa redne raziskave razširjenosti problematičnega igranja in zasvojenosti v svojem okolju.
Uresničitev tega cilja zahteva spremembo miselnosti na vseh ravneh, predvsem pa med nosilci odločanja v lokalni skupnosti in državi. Namesto zastarelega modela “odgovornega igranja”, ki odgovornost za škodo z igralniških podjetij in njihovih produktov prelaga na igralce, je nujno uveljaviti javnozdravstveni pristop k regulaciji iger na srečo.
