Štiri desetletja trajajoči globalni družbeni eksperiment deregulacije iger na srečo, ki smo ga deležni tudi v Sloveniji, kaže znake zasičenosti ponudbe. Zaradi dokazov o škodi, ki jo povzroča hazardiranje, so po svetu vzniknila številna civilna gibanja, ki zahtevajo korenite spremembe v reguliranju iger na srečo. V tem času je nastalo na tisoče študij, med njimi veliko takih, ki so preverjale razpoložljive ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje škode kot posledice iger na srečo.
Dejavnost prirejanja iger na srečo, ki jo je mogoče le dopuščati, ne pa spodbujati, so mnoge države z zakoni, predpisi in strategijami skušale preoblikovati v nekaj, kar je postalo ena od glavnih prostočasnih aktivnosti. V tem kontekstu se industrija v javnosti predstavlja tudi kot glavno gonilo gospodarske rasti, ki ustvarja nova delovna mesta ter prihodke za dobre namene in proračun.
Za zavarovanje interesov industrije je bil oblikovan model odgovornega igranja (ang. Responsible Gambling), ki vladam, regulatorjem in politikom nudi alibi, industrija iger na srečo pa ohranja možnost širitve dejavnosti. Istočasno pa ta koncept industriji pomaga tudi pri ohranjanju statusa quo ter blokiranju ali prelaganju sprememb zakonodaje. Eden od stebrov sistema odgovornega igranja je, da se odgovornost za nastalo škodo potiska na ramena igralcev, medtem ko so strukturne značilnosti iger ter taktike igralnic povsem spregledane. S takim pristopom igralce iger na srečo razdelimo v dve skupini, na tiste, ki premorejo sposobnost ohranjanja nadzora in na druge, ki tega ne zmorejo.
Za igralce, ki so razvili resne težave in zasvojenost, je značilno, da ne zmorejo racionalnih odločitev, zato so velikokrat žrtev eksploatacije s strani igralnic in igralnih salonov, dokler ne izgubijo vsega ali pa pomembnega dela svojega premoženja.
Pri obravnavanju problematike iger na srečo lahko s pridom uporabimo pridobljene izkušnje s področja tobaka in alkohola, kjer smo drastično omejili dostop do proizvodov.
Za sodobnemu času primerno obravnavo problematike iger na srečo in ustrezno ukrepanje bi morali v slovo pomahati dosedanji politiki »odgovornega igranja« na srečo, ki pri preprečevanju škode ne prinaša pomembnejših rezultatov.Nadomestiti bi ga moral celostno zasnovan javnozdravstveni pristop, ki področje iger na srečo obravnava tako, da:
a. priznava, da je škoda zaradi iger na srečo posledica kompleksnega součinkovanja individualnih, družbeno-kulturnih, okoljskih, komercialnih in političnih dejavnikov.
b. se zavzema za neodvisne (brez vplivov igralniške industrije) politike in strategije, ki si prizadevajo za prednostno obravnavo zdravja in dobrega počutja ter ščitijo posameznike, njihove skupnosti in družine pred škodo, ki jo povzročajo igralniška industrija, njeni produkti in prakse.
* Povzeto po: (Samantha Thomas et al.: Time for policies on gambling to benefit health – not the gambling industry; Health Promotion Journal of Australia, 2023)
Vpišite vaš odgovor ali komentar
Za komentiranje morate opraviti Registracija
ali