Dejavnost iger na srečo se vseskozi oglašuje kot ena od oblik zabave. Vendar pa je potrebno pripomniti, da druge oblike zabave (kino, koncerti, biljard, kegljanje, pikado, šah…) ljudi ne pripravijo k razmišljanju o samomoru. Na ta fenomen naletimo le pri igrah na srečo.
Za težave povzročene z igrami na srečo sta značilni nadpovprečno velika prisotnost razmišljanja o samomoru ter najvišje stopnje izvedenih samomorov med vsemi oblikami zasvojenosti. Švedska študija je pokazala, da je pri ljudeh z motnjo iger na srečo verjetnost samomora petnajstkrat večja kot v splošni populaciji (Karlsson in Håkansson, 2018).
Z analizo samomorov med odraslimi osebami v obdobju 2009-2016 so v avstralski Viktoriji ugotovili, da je kar 4,2% vseh samomorov v državi moč dokazljivo povezati z igrami na srečo. Z igrami na srečo povezana samorilnost med odraslimi v Viktoriji znaša 5,13 samomora na milijon prebivalcev.
Analiza uporabnikov portala Mladi hazarder, ki so se vpisali v program brezplačnih psihoterapij (N=167), potrjuje visoko incidenco ideacije samomora med igralci z motnjo igranja na srečo. Kar 28% uporabnikov je poročalo, da so v zadnjem letu resno razmišljali o samomoru, 10% jih je izbralo možnost: »ne želim odgovoriti«, 62% uporabnikov pa v preteklem letu o samomoru ni razmišljalo.
Vpišite vaš odgovor ali komentar
Za komentiranje morate opraviti ali Registracija