Sodobni pristopi k obravnavi škode zaradi iger na srečo kot vprašanja javnega zdravja, se več ne ukvarjajo le s preštevanjem posameznikov, ki jih s pomočjo presejalnih orodij opredelimo kot problematične igralce.
Z implementacijo javnozdravstvenega pristopa k obravnavanju problematike iger na srečo se kot sodobna družba poenotimo v stališču, da škodljivo igranje na srečo povzroča veliko obsežnejše individualne in družbene stroške, kot se je doslej domnevalo.Škode namreč ne občutijo zgolj tisti, ki jih opredelimo kot problematične igralce ali osebe z visokim tveganjem za razvoj tovrstnih težav. Posledice lahko občutijo tudi njihove družine, prijatelji, sodelavci, skupnost in celotna družba.
V avstralski zvezni državi Viktorija so ugotovili, da problematično igranje prispeva le 15 odstotkov vse nastale škode zaradi iger na srečo, kar 85% škode pa nastane v skupini igralcev z nizkim in srednjim tveganjem za razvoj težav.